Ministrstvo za finance je v začetku junija v javno razpravo posredovalo predlog Zakona o davku na nepremičnine, s katerim želi uveljaviti sodoben sistem obdavčitve nepremičnin, ki bo nadomestil zdajšnji davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest – tri najpomembnejše dajatve, ki imajo naravo davka na nepremičnine.
Vse tri dajatve so po sedanji ureditvi v celoti prihodek občin, ki imajo pri določanju višine dajatev samostojno vlogo. Zato se danes višina istovrstne dajatve med občinami lahko pomembno razlikuje, prav tako je med občinami delež zajemljivosti nepremičnin v obdavčitev različen. Nov sistem davka na nepremičnine zato predvsem zasleduje celovitost, primerljivost in večjo pravičnost obdavčitve, na nove temelje pa postavlja tudi nekatera druga izhodišča.
Davek zasleduje naslednje cilje:
- zajem vseh nepremičnin v obdavčitev,
- primerno povečanje prihodkov iz naslova obdavčitve nepremičnin v Sloveniji,
- delitev prihodkov med občine in državo,
- malo oprostitev,
- administrativna enostavnost sistema (odmera vezana na podatke v registru nepremičnin).
Prihodek od davka na nepremičnine se razdeli med občine in državo in sicer državnemu proračunu pripada 50 % prihodka od obdavčitve nepremičnin v višini osnovnih, z zakonom določenih davčnih stopenj, preostali prihodek pa pripada občinam, na območju katerih se nepremičnine nahajajo. Ker se predvideva, da se bo zakon uveljavil s 1. 1. 2014, se za prvo leto uveljavitve določa posebna rešitev, po kateri bi občine imele v tem letu enake prihodke kot v letu 2012, razlika prihodkov do polne obdavčitve ob upoštevanju osnovnih davčnih stopnje, določenih z zakonom, pa bi pripadla proračunu države.
Predmet obdavčitve so vse nepremičnine, ki so na presečni datum 1. januar leta odmere evidentirane v registru nepremičnin, ali izpolnjujejo pogoje za to, da bi morale biti evidentirane v registru nepremičnin. S tako široko definicijo se v obdavčitev vključujejo vse vrste stavb, pa tudi vse vrste zemljišč, torej tudi kmetijska in gozdna zemljišča. Davčna osnova je posplošena tržna vrednost. Kot zavezanca za davek se določa lastnika, fizično ali pravno osebo. Izjemoma se obveznost plačila davka za nepremičnine v lasti države in občin prenese na upravljavce, in v primeru finančnega lizinga na lizingojemalce.
Davka se oprošča nepremičnine v lasti ali v uporabi tujih držav za potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev, v lasti mednarodnih organizacij ali njihovih predstavništev, če tako določajo mednarodne pogodbe in v lasti institucij EU v Sloveniji. Oprostitev pa velja tudi za nepremičnine, ki so evidentirane kot javno dobro in varovalni gozdovi.
Zakon določa različne stopnje za različne vrste nepremičnin in sicer za stanovanjske nepremičnine 0,15 %, za poslovne in industrijske nepremičnine 0,8 % ter za druge vrste rabe (na primer za javno, kmetijsko …) 0,5 %. Za zemljišča za gradnjo stavb, kot tudi vsa ostala zemljišča je določena stopnja v višini 0,5 %. Stopnje davka se povišajo za nezasedena stanovanja na 0,45 %, medtem, ko se za zemljišča z neizkoriščeno rabo stopnja davka poviša na 1,50 %. Poleg tega zakon daje občinam možnost, da stopnje davka povečajo ali zmanjšajo za 50 %.
Davek odmerja davčni organ na podlagi podatkov iz registra nepremičnin, za katerega je pristojna Geodetska uprava.