Januarja 2013 je odbor evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov dal soglasje k smernici komisije Evropske unije, ki predvideva, da morajo občine, ki so že delno privatizirale ali načrtujejo privatizacijo vodooskrbe, podelitev koncesije razpisati na evropski ravni. Izvzeta so samo podjetja, ki so povsem v mestni ali občinski lasti in delujejo le za njihove potrebe.
Slovenska vlada je predlog podprla, nekatere države (Avstrija, Francija, Belgija, Poljska, Češka, Italija, Nemčija, Španija, Velika Britanija) pa so podale vsebinske zadržke. Evropska komisija poudarja, da predlagana smernica ne vpliva na avtonomijo lokalnih skupnosti pri organizaciji vodooskrbe in jih ne obvezuje k privatizaciji. Lokalne skupnosti naj bi se same odločale, če in kdaj bodo vodooskrbo ponudile zasebnim podjetjem. Privatizacija vodnih virov je v nasprotju z načeli Pogodbe o Evropski uniji in odločbami sodišča Evropske unije, zato predlog ne vsebuje neposredne ali posredne privatizacije vodnih pravic. Evropski parlament smernice še ni sprejel.
Pojavljajo se mnenja, da je osnutek smernice skladen predvsem z interesi velikih koncernov, oskrba z vodo pa bi postala donosen posel zasebnih podjetij. Izkušnje v državah, kjer so izvedli privatizacijo oskrbe s pitno vodo, so slabe, voda je na oskrbovanih območjih preveč klorirana in vedno dražja. Obstaja nevarnost, da bodo multinacionalke pritiskale predvsem na države, ki so v težavah, kot sta npr. Portugalska in Grčija, na njih pa se vršijo pritiski prodaje storitev oskrbe s pitno vodo. V Grčiji je predvidena prodaje vodooskrbe mest Atene in Thessalonik, Portugalska pa naj bi prodala državna vodna podjetja »Aquas de Portugal«.
Močan odpor proti privatizaciji oskrbe s pitno vodo se je oblikoval v Nemčiji in Avstriji. Združenje nemških mest je opozorilo pred privatizacijo predvsem zaradi bojazni slabše kakovosti pitne vode. Nasprotovanju se je priključila tudi bavarska Krščanskosocialna unija, protestirajo pa tudi nemški sindikati in industrija. V Nemčiji večina podjetij za vodooskrbo ni več povsem v občinski ali mestni lasti, v prihodnjih dveh letih pa so bo tudi izteklo precejšnje število koncesij. V Avstriji so protestirali dunajski socialdemokrati in opozorili na slabe izkušnje velikih mest s privatizacijo oskrbe s pitno vodo.
Odzivi v Sloveniji
Na Ministrstvu za finance poudarjajo, da je podeljevanje koncesij in sklenitev javno zasebnega partnerstva za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ni privatizacija, saj je cena komunalnih storitev v Sloveniji regulirana, zato ni možnosti, da bi se cene nenadzorovano zviševale. Stvar koncedenta pa je, da določi zahtevano raven storitve za končne porabnike in opravlja nadzor. V Sloveniji že danes deluje veliko koncesionarjev na tem področju (med 32. podjetji sta tudi Pivovarna Laško in Petrol), za koncesionarja pa bi se že zdaj lahko prijavljali zasebniki iz tujine.
Evropska poslanka Tanja Fajon opozarja, da predlog direktive omogoča, da bi se za vodooskrbo v Sloveniji lahko potegovale velike tuje družbe in multinacionalke, izkušnje iz drugih držav pa so glede tega zelo slabe zaradi slabšanja oskrbe in zvišanja cen.
Odbori državnega zbora za kmetijstvo, za finance in za zadeve Evropske unije so Vlado RS pozvali, da na področju storitev javnega dobra ohrani univerzalnost dostopa do pitne vode kot uresničevanje temeljnih človekovih pravic, hkrati pa pripravi takšno zakonodajo, ki bo preprečila morebitno privatizacijo oskrbe s pitno vodo.
Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je v zvezi s predlogom sprememb Direktive o koncesijah izrazilo nasprotovanje dodatnim možnostim za privatizacijo oskrbe s pitno vodo, saj ocenjujejo, da gre za strateško dobrino, ki se je ne sme predati v roke privatnemu kapitalu, katerega osnovni interes in motiv je dobiček. Izkušnje v nekaterih evropskih državah kažejo, da se je s privatizacijo oskrba s pitno vodo poslabšala, cene pa dvignile, poleg tega mednarodne korporacije praviloma ne vlagajo v osnovno infrastrukturo in te stroške prevaljujejo na lokalne skupnosti. Vlado RS so pozvali, da spremeni svoje stališče in glede predloga odpre čim širšo razpravo.
Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami je kot del Evropske zveze sindikatov javnih uslužbencev pristopil k evropski državljanski pobudi »Voda in komunalna ureditev sta človekovi pravici. Voda je javna dobrina, ne blago.« Cilj kampanje je doseči spremembo stališča evropske komisije, da namesto tržnega začne zagovarjati pristop, osredotočen na pravice in javne storitve.
Pobudo je podprl tudi Upravni odbor Zbornice komunalnega gospodarstva ter zavzel stališče, da gre pri spremembah direktive za pomembna strateška vprašanja, ki zahtevajo široko javno obravnavo.